Združenje zdravnikov Švice (Swiss medical board) predlaga ukinitev mamografije kot diagnostično metodo za odkrivanje bolezni dojk. Njihove študije podpirajo tudi združenja v Kanadi, ZDA, Avstraliji in Italiji.

Pacientkam, ki redno opravljajo diagnostične preglede s presejalno mamografijo, naj bi le-ta prinesla več škode kot koristi, zagotavljajo. V poročilu navajajo, da z redno mamografijo odkrijemo bolezen raka dojke le v 1-2 na 1.000 primerov.

Združenje zdravnikov zato na podlagi pomembnih dejavnikov priporoča, da se redno pregledovanje s presejalno mamografijo ukine. Zatrjujejo, da se statistični podatki, ki govorijo v prid mamografiji, nanašajo na zastarele klinične študije. Prva mamografija je opravljena pred šestdesetimi leti in zadnja oprijemljiva študija je bila opravljena leta 1991. Od takrat so na voljo številne druge diagnostične metode in metode zdravljenja bolezni. Rezultati raziskave British Medical Journal vključuje 90.000 žensk, katerih zdravstveno stanje so spremljali v obdobju 25.-ih let  kažejo na to, da presejalna mamografija nima nikakršnega vpliva na smrtnost zaradi diagnoze raka dojke. Še več, študija razkriva, da gre pri mamografiji za 22 % lažno pozitivnih primerov (postavljena diagnoza rak dojke, kljub temu, da bolezni ni), kar je vodilo do nepotrebnega zdravljenja, operacij, kemoterapij in obsevanj. Ob prvotni predpostavki, da naj bi mamografija preprečila 80 smrti zaradi raka dojke na 1000 primerov so v študiji potrdili bistveno nižje razmerje: smrtnost zaradi raka dojke nam bi mamografija preprečila v 1 od 10.000 primerov.

Združenje zdravnikov v Švici želi zagotoviti informiranost žensk, da bi lahko sprejele svojo odločitev s poznavanjem vseh prednosti in slabosti mamografije, pri čemer se že desetletja omenjajo zgolj prednosti. Velika večina žensk je namreč neosveščena glede znanstvenih dejstev in škodljivosti, ki jih prinaša mamografija. Industrija pod svetovnimi blagovnimi znamkami kot so Rožnata pentlja (Pink ribbon) in Rožnati oktober (Pink October) je v primeru predstavitve mamografije kot najboljše in edine diagnostične metode do znanosti neodgovorna, pristranska in zavajajoča. Določene raziskave celo kažejo, da je škodljivost mamografije večja od koristi, zato združenje zdravnikov zahteva ukinitev redne uporabe mamografije.

V svojem poročilu, ki ga lahko v izvirniku preberete spodaj, navajajo pomembna dejstva:

• 50 – 60 % rezultatov mamografije je netočnih oziroma napačnih.
• Med preiskavo gre za pritisk na dojke z veliko silo (10 kilo pascalov oz. 1019 kg/m² s sočasnim invazivnim obsevanjem tkiva, kar lahko pomembno vodi do nastanka bolezni
• Preiskava stimulira rast morebitnih tumorjev in širitev (metastaze)
• Mamografija »vidi« tvorbo, ki je velika vsaj 1,6 mm, pri tej velikosti pa je kar 35 % rakavih tumorjev že razpršenih po telesu (metastaze), kar pomeni, da je možnost preživetja pri odkritju bolezni v tej fazi majhna
• Z mamografijo naj bi odkrili raka dojke v primeru 1-2 od 10.000 preiskav, pri čemer lahko sam pregled sproži bolezen zaradi presije in sevanja
• Mamografija kot invazivna preiskava sama povzroči bistveno večje število raka dojke, kot ga odkrije!

Združenje zdravnikov Švice tako opozarja, da je potrebno ženske ozaveščati o drugih pomembnih metodah za odkrivanje bolezni dojk, kot so ultrazvočna preiskava, slikanje z  magnetno resonanco in termografija. Vsaka od teh metod ima svoje prednosti in slabosti, ženske pa morajo dobiti izbiro, da se glede na svoje zdravstveno stanje, starost in druge dejavnike, lahko odločajo med njimi. Predvsem je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, ki je bistven dejavnik uspešnega zdravljenja in preživetja, česar pa sama mamografija ne omogoča.

Viri:

Swiss Info: https://www.swissinfo.ch/eng/sci-tech/breast-cancer-screening_medical-board-calls-for-fewer-mammograms/37866864

Journal of the Royal Society of Medicine: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4582264/

New Scientist: https://www.newscientist.com/article/dn25513-scrapping-breast-cancer-screening-is-the-right-move/

Thermographic Clinic Inc.: https://www.thermographyclinic.com/blog/entry/mammography-screening-is-being-abolished-in switzerland#:~:text=Mammography%20Screening%20Is%20Being%20Abolished%20in%20Switzerland%20The,mammograms%20are%20safe%20and%20capable%20of%20saving%20lives.

Beacon Thermography: https://www.beaconthermography.com/resources/2016/10/16/mammography-screening-is-being-abolished-in-switzerland

Ob izrazu rak dojke takoj pomislimo na »bulico«, zatrdlino. V številnih primerih se izražena bolezen res pokaže kot zatrdlina, pa vendar mora biti dovolj velika, da jo odkrijemo s samo pregledovanjem ali klasičnimi diagnostičnimi metodami. Velikokrat se odkrije pozno, v napredovani fazi bolezni, tudi več let od samega začetka.
Poleg zatrdline, se rak dojke lahko kaže tudi drugače, kot sprememba na koži ali bradavicah. Vsaka nenadna sprememba, ki vztraja dlje časa (več kot en ciklus) naj bo alarm, da je lahko nekaj narobe. Lahko so to spremembe v velikosti in obliki dojke, nenadna bolečina, prekomerna občutljivost,  sprememba na koži,… Seveda vsi ti simptomi ne kažejo neposredno na rakavo obolenje, pa vendar – če ste v dvomih, poiščite strokovno pomoč.

8 znakov, ki lahko kažejo na rak dojke in niso klasične zatrdline v prsih:

1. sprememba v obliki dojke
2. sprememba v velikosti dojke
3. bolečina v dojki
4. sprememba v bradavici (barva ali pa obrnjena navznoter)
5. sprememba na koži (rdečina, luska, nagubana, zadebeljena,…)
6. izcedek iz bradavice
7. občutek toplih dojk, otekline, povečana občutljivost
8. občutek povečanih bezgavk pod pazduho

Pomembno je torej vedeti, da pri samopregledovanju dojk ne iščemo zgolj tipne spremembe v dojki, ampak dojke tudi opazujemo; obliko, kožo, bradavice. Dekleta naj že zgodaj pričnejo s samopregledi, kljub temu, da je rak dojke v mladosti zelo redek. Pa vendar z vsakim samopregledom svoje dojke bolj poznamo in hitreje odkrijemo kakršno koli, tudi najmanjšo spremembo. Vaja dela mojstra!

Enostavni koraki za samopregledovanje so na voljo na povezavi: https://pregledidojk.si/samopregledovanje-dojk/

Stara sem 35 let in pri teh letih je moja mami že zbolela za rakom dojk, kar pomeni, da sem v rizični skupini. Se redno samopregledujem, na preglede še ne hodim. Ker imate veliko izkušenj imam za vas vprašanje: kateri so tisti simptomi raka dojk, ki jih ženske ne smemo spregledati?
Najlepša hvala za vaš odgovor,
Manica

Lepo pozdravljeni Manica,

veseli me, da se redno samopregledujete, saj nas je praksa naučila,  da kljub napredovali diagnostiki dojk v zadnjih letih, ženske še vedno veliko bolezenskih sprememb odkrijejo same pri samopregledovanju.
V naši ordinaciji ženske zelo vzpodbujamo k rednemu samopregledovanju, saj nas je praksa naučila, da ženske, ki se zelo dobro poznajo, lahko bolezen odkrijejo prej, kot bi jo sicer odkrili mi pri kliničnem pregledu, kljub našemu znanju in izkušnjam. Če dobro razmislite, je temu res tako, le kdo bi vas lahko poznal bolje, kot se lahko sama, a ne?
Moje osebno mnenje je, da je pri samopregledovanju najbolj pomembna rednost samopregledovanja in dejstvo, da imate skozi redno samopregledovanje možnost, da dodobra spoznate sestavo svojih dojk, z vsemi žleznimi vozlički, ki se v dojki tipajo.
Če boste tkivo svojih dojk dobro poznala, bi tudi relativno zgodaj lahko opazila,  vse morebitne nepravilnosti, na novo nastale novotvorbe, bulice, spremembe. Prav tako je dobro, da opazujete morebitne spremembe na koži, v obliki pomarančaste kože ali rdečine, vdolbine ali izbokline in morebiten izcedek iz bradavic.
Glede na to, da je vaša mama zgodaj zbolela za rakom dojke in glede na vašo starost, bi vam poleg rednega samopregledovanja priporočala, da opravljate tudi preventivne preglede pri specialistu in sicer kombinacijo UZ dojk, kot dopolnilo ultrazvoku pa tudi še metodo BreastScan, saj se odlično dopolnjujeta med seboj.

Andreja Rajh, ing. radiologije, specialistka BreastScan diagnostike

Meni je ginekologinja rekla ker sem stara že 70 let da ni več
potrebnega ultrazvoka čeprav sem prej imela vsake dve leti. Ali to
res drži? Kdaj moramo začeti in kdaj lahko končamo s pregledi?
Mira

Lepo pozdravljeni gospa Mira,
zahvaljujem se za vaše vprašanje. Predvidevam, da ste opravljala mamografijo v presejalnem programu Dora in ne ultrazvok dojke (prosim odgovorite mi, če se motim). Program Dora se izvaja v starostni skupini od 50.- 69. leta starosti in sicer na dve leti, ker je v tem starostnem obdobju največja možnost, da bi zbolela za rakom dojke.
Po 69. letu starosti, nadaljujejo preventivne kontrole samo še ženske, pri katerih že spremljajo določene sumljive spremembe v dojkah, ki jih je potrebno spremljati na določeno časovno obdobje in ženske z visokim tveganjem, da bi zbolele za rakom na dojki.
Kdaj začeti in kdaj končati s pregledi dojk? Moje osebno mnenje je, da bi morale ženske z rednimi preventivnimi pregledi pričeti že pred 50. letom starosti, saj imamo danes več različnih metod, s katerimi se lahko pregledujemo.
Poleg mamografije imamo še ultrazvok dojke, s katerim prav tako pridobimo slikovne informacije o tkivu dojke. Kdaj katero metodo uporabljati, bi moral presoditi zdravnik specialist, saj imata obe metodi svoje pomanjkljivosti in prednosti. Načeloma je UZ dojk primernejši za mlajše ženske, ko imamo še menstruacijo in gostejše tkivo v dojki ali kot dodatna diagnostika mamografiji.
Poleg ultrazvoka in mamografije imamo na razpolago še metodo BreastScan, s katero pa merimo temperaturo v tkivu dojke in tako ocenjujemo metabolizem celic tkiva dojke oz. obnašanje oz. dogajanje v tkivu dojk.
Temperatura je namreč ena od osnovnih informacij o delovanju tkiva ter nakazuje, da se v tkivu dojke dogaja bolezen, poleg nastajajočih tumorjev tako lahko spremljamo še vnetne procese in tudi celjenje tkiva.
Če poenostavim, vsaka od naštetih metod vidi bolezen na svoj način, v določenem obdobju bolezni (vedeti morate, da tumor do klinične faze, ko ga lažje opazimo na mamografski sliki, raste približno 3-5 let) in vse naštete metode se med seboj seveda dopolnjujejo in lahko pripomorejo k čimprejšnjemu odkritju bolezni.
Metoda BreastScan je lahko odlična »osnovna« preventiva. Njena prednost je v tem, da nima omejitev glede let, tako da jo lahko pričnemo uporabljati že pred 50. letom starosti. Je tudi neškodljiva, zato lahko meritve neomejeno ponavljamo in spremljamo delovanje telesa.

Andreja Rajh, ing. radiologije, specialistka BreastScan diagnostike

Pozdravljeni,
Zanima me, kdaj vemo, da je bulica v dojki nevarna. Imam zelo občutljive dojke in pred menstruacijo tudi zelo boleče. Včasih se mi zdi, da v dojki kaj zatipam, potem pregled ponavljam vsak dan in čez nekaj dni to izgine. Vem, da vsaka bulica ne pomeni raka, pa vendar: na kaj moramo biti pozorne?
Hvala za vaš odgovor.
Brina

Lepo pozdravljeni Brina,
hvala za vaše vprašanje. Dojka je med drugim sestavljena iz žleznega tkiva, ki se pod prsti tipa v obliki različno velikih in različno oblikovanih bulic. Te postanejo v obdobju pred menstruacijo bujnejše, večje ter občutljivejše na dotik, zato je smiselno, da samo pregled dojk opravljate po menstruaciji in sicer 7.-10. dan od prvega dne, ko občutljivost in bujnost žleznega tkiva v dojki popustita in tkivo v dojki postane bolj pregledno.
In kako prepoznati bulico, ki bi bila lahko nevarna? Na otip je taka bulica bolj trda, kot žleza, je malo ali nič premakljiva ter slabo ali nič občutljiva. Še posebej morate biti pozorna, če ste zatipala bulico, ki ni podobna žleznemu tkivu ali ste jo zatipala na novo ter če taka bulica ostane prisotna tudi po končani menstruaciji in vztraja vse do naslednje.  V tem primeru se je smiselno posvetovati še z zdravnikom ali opraviti preventivni pregled dojk v specialistični ambulanti.

Andreja Rajh, ing. radiologije, specialistka BreastScan diagnostike